Janez Jereb - Kako sem zidal škocjansko cerkev

Župnik Janez Jereb je takoj po prihodu v Škocjan začel pisati župnijsko kroniko. Ohranjene so štiri knjige z naslednjimi naslovi:
1. Škocjan pri Turjaku. I. knjiga.
2. Škocjan pri Turjaku. Farna zgodovina. II. knjiga.
3. Škocjan pri Turjaku. Farna zgodovina. III. knjiga.
4. Škocjan pri Turjaku. Farna spomenica. IV. knjiga. 1915.
Peta knjiga, ki jo na koncu četrte župnik Jereb napoveduje, žal ni ohranjena. Verjetno jo je po odhodu iz Škocjana vzel s seboj in se je zgubila skupaj z ostalo zapuščino. Knjige velikega formata obsegajo 288, 238, 308 in 311 strani. Skupaj torej 1145 strani, pisanih z nalivnikom v skoraj lepopisni, vsekakor pa zelo čitljivi pisavi. Kakšno bogastvo! Po slogu je Jerebovo pisanje na meji med zgodovino in kroniko, saj beleži pomembnejše vsakodnevno dogajanje, kar je značilno za kroniko, vmes pa vplete dogodke iz preteklosti, ki so v večji ali manjši povezanosti z življenjem župnije, kar je značilno za zgodovino. Prva knjiga je pretežno zgodovinska, ostale pa so kroniške, saj sproti beleži vse, kar je neposredno povezano z življenjem župnije ali njenih vernikov. Najbolj zanimiv je opis dnevnega doganja ob zidavi škocjanske cerkve, kjer so opisani dogodki skoraj od dne do dne. Sicer so v kroniki opisana obhajanja verskih praznikov, razne pobožnosti, dogodivščine iz farnega življenja, vreme, letina. Posebno mesto imajo opisi duhovniških dekanijskih srečanj, na katerih so se župniki in kaplani zbirali vsak mesec na eni župniji in premlevali ne samo pastoralna, ampak tudi politična vprašanja. Župnik Janez Jereb je sproti zapisoval in ni posebno pazil na slog – čeprav ima izredno stvaren slog – kakor tudi ne na podrobna slovnična pravila. To je naloga redaktorja, ki hoče pripraviti takšen rokopis za tisk. Te podrobnosti sem vnesel v Jerebovo besedilo, s čimer pa nikakor in v nobenem primeru ne vplivam na izvirne podatke. Janez Jereb je prišel za župnika v Škocjan pri Turjaku oktobra 1906, že oktobra 1907 je bila sedanja cerkev blagoslovljena, oktobra 2007 – ob stoletnici – pa je objavljen njegov opis te gradnje.
Edo Škulj