ŠKOCJAN PRI TURJAKU

Škocjan je versko in kulturno središče petnajstih vasi Škocjanskih hribov. Do leta 1948 je bilo tudi gospodarsko, z dobro organizirano zadrugo, trgo­vi­no in finančno uspešno posojilnico. Leži na obrobju zahodne Dolenjske ob cesti Grosuplje–Turjak, v sosedstvu znamenitega literarnega trikotnika, ki je dal Slovencem Trubarja, Levstika in Stritarja.

To je obsežen gričevnat kraški svet, ki ga geografi imenujejo Škocjansko podolje. Velik del pokriva gozd. Del tega območja je zaščiten v projektu Na­tura 2000. Po najnižjih delih podolja se vije več manjših ponikalnic. Tu je mnogo neraziskanih podzemnih jam.

Škocjan je bil najprej ime župnije in zaselka. Skopa zemlja ni nikoli daja­la dovolj kruha. Ljudje so iskali dodatni zaslužek z izdelovanjem zobo­treb­cev, lovom, železarstvom in sezonskim delom.

Župnija ima okrog 930 prebivalcev. Na njenem območju je nad 100 po­čitniških hiš, v katere se ljudje za stalno naseljujejo. Zaposleni so v Ljub­lja­ni in Grosupljem, kmetov je le še za vzorec, več je samostojnih podjetnikov.

Kraj zaznamuje bogata kulturna in zgodovinska dediščina. Poseljen je bil že v prazgodovini. Odkrili so šte­vilne gomile iz železne dobe.

Med znamenitimi Slovenci je bil rojen v bližnji Rašici »Kranjec iz Ka­ci­jan­ske fare Primož Trubar« (V. Vodnik), ki je prejel prve nauke od škoc­jan­ske­ga župnika. Magister Jurij Dalmatin je župnijo upravljal v letih 1585–1589. Visoko je cenjeno delo župnika Janeza Jereba in sedanjega župnika dr. Eda Škulja, ki je uredil in v knjižni obliki izdal Jerebovo kroniko ter večje število drugih knjig in monografij. Njegova zasluga je, da je bil v letu 2008 zgrajen pastoralni center in v cerkvi obnovljena gotska kapela.

V kraju je sedež krajevne skupnosti, ki spada v Občino Grosuplje. Bo­ga­to izročilo naših prednikov nadaljujeta Kulturno in Gasilsko društvo. Skupi­na lju­biteljskih zanesenjakov je leta 1996 oblikovala projekt pod Tru­bar­je­vim ge­slom Stati inu obstati. Od tedaj je v Škocjanu vsako prvo nedeljo v ju­niju ustaljena kulturna prireditev s ciljem ohranitve kulturne dediščine.

Poleg bližnjega kraškega bisera Županove jame in protiturškega tabora Ce­rovo, je za obiskovalce zanimiva kulturna ponudba: župnijska cerkev z gotsko kapelo, stalna etnološka zbirka, obeležje Primožu Trubarju ter prote­stant­skim piscem, v Velikih Lipljenih perišče in napajališče ter na Gradežu sušilnica sadja.

Jožef Marolt