ŠKOCJAN PRI TURJAKU - ŽUPNIJSKA CERKEV SV. KANCIJANA (LJ)
V popisu župnij je Janez V. Valvasor v knjigi Slava Vojvodine Kranjske o škocjanski cerkvi njej zapisal: »Župnija sv. Kancijana pri Turjaku je na ozemlju Oglejskega patriarhata in sodi h grofovstvu Turjak; turjaški grof ima pravico patronata. To pravico cerkvene podelitve ali umestitve imajo grofje že od pradavnega časa iz neke darilne listine patriarha Gregorja, ki je leta 1260 gospodu Herbardu Turjaškemu podelil vse pravice hkrati z vso oblastjo nad župnijo sv. Kancijana pri Turjaku. Leta 1280 je bil tukaj župnik gospod Baltazar Turjaški.«
Prav gotovo je ob ustanovitvi župnije leta 1260 na sedanjem mestu stala cerkev. Zelo verjetno je bila na tem mestu cerkev kot podružnica pražupnije Cerknica. Glede na obdobje ustanovitve župnije lahko trdimo, da je bilo zidana v romanskem slogu. Leta 1487 so bili v cerkvi posvečeni trije oltarji. Ivan Komelj trdi, da je iz tega obdobja gotska absida, ki je v sedanji cerkvi kot stranska ladja. Jasno spoznavna je osmerokotna apsida, rebra na stropu, sklepnik s turjaškim turom, gotsko okno pa je bilo vzidano na sredi sedanje abside za glavnim oltarjem. Izhajajoč iz oblike apside, si lahko predstavljamo kakšna je bila gotska cerkev. Bila je zelo majhna, jasno pa je, da je bila usmerjena bolj proti vzhodu, kar je bilo takrat kar strogo pravilo. V tej cerkvi je bil krščen Primož Trubar. Iz arhivskega gradiva Goriške nadškofije je razvidno, da je škof Karel Mihael Attems 9. septembra 1753 v Škocjanu posvetil novo cerkev. Brez obotavljanja lahko sklepamo, da je bila takrat zgrajena nova cerkev, sicer ne bi potrebovala posvetitve, in to v baročnem slogu, kot je narekoval slog časa. Od te cerkve je ostala apsida in obe stranski kapeli, saj je Janez Jereb leta 1907 v bistvu le podaljšal glavno ladjo. Gotovo je ob tej prezidavi doživela kakšno spremembo, bistveno pa ne.
Veliki oltar je naročil župnik Čebašek, izdelal pa ga je kipar Götzel leta 1874. Prejšnjega je podaril osolniški podružnici. Iz napisa na hrbtu oltarja je razvidno, da ja stari oltar naredil mojster Jože Kušlan s pomočnikom Luko Urbasom iz Cerknice leta 1833. Leta 1874 sta ga Janez Šuštar in Janez Žnidaršič popravila in prestavila v cerkev sv. Jakoba na Mali Osolnik. Za velikim oltarjem je napis, ki pove, da je župnik Čebašek sam plačal novi oltar.
V cerkvi sta bili dve kripti. Ena je bila sredi cerkve, nekako dva metra od obhajilne mize. V kapeli na levi strani je bila druga kripta, v kateri so do leta 1800 pokopavali nekatere turjaške grofe oziroma njihove sorodnike.[1]