Na začetku svete maše je biseromašnika pozdravil sovaščan iz Laporij Štefan Gruden in mu izrekel dobrodošlico. V homiliji je župnik dr. Edo Škulj poudaril, da je to prva biserna maša v Škocjanu in opisal življensko pot biseromašnika. Rodil se je 27. januarja 1921 v Laporju. Je tretji od šestih otrok. Po osnovni šoli v Škocjanu in Velikih Laščah je odšel študirat v Ljubljano, kjer je klasično gimnazijo končal z maturo prav na začetku 2. svetovne vojne. Še pred 2. svetovno vojno je pomagal župniku Janezu Zupančiču, da sta skrila škocjansko župnijsko kroniko, ki jo je napisal Župnik Janez Jereb in je danes dragocen zgodovinski vir. Jeseni leta 1941 je stopil v misijonsko službo sv. Vincencija Pavelskega. Septembra 1943 je naredil večne zaobljube in začel študirati na teološki fakulteti v Ljubljani. Kot drugi bogoslovci je tudi on junija 1944 odšel v domobranstvo na tržaškem, kjer je služboval v varnosti do maja 1945. Po koncu vojne je nadaljeval študij v slovenskem semenišču v izseljenstvu in ga končal leta 1947. 9. novembra 1947 je bil posvečen v duhovnika v italijanski Sieni. Najprej je bil tri leta v Španiji. Eno leto je deloval v Argentini kot kaplan. Štiri leta je služboval v Čilu, kjer je bil kaplan, katehet in kurat v bolnici, zatem profesor na gimnaziji. Naslednja tri leta je bil v Limi v Peruju kaplan, misijonar, profesor, zborovodja. Od leta 1959, torej že 48 let deluje v Torontu, kjer imajo lazaristi dve župniji. Do leta 1979 je bil ravnatelj in profesor slovenske šole. Mladini se je posvetil predvsem s pevskimi zbori. Z mladino je pripravil kar tri spevoigre. Od leta 1979 je deloval kot duhovni pomočnik v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Že poldrugo desetletje je duhovni vodja župnijske Vincencijeve konference in duhovni vodja organizacije vztrajnost. Od leta 1982 ureja revijo Božja beseda, ki povezuje Slovence v Kanadi. Poglobil se je v osebnost in delo škofa Friderika Barage in leta 1969 izdal Vodnik po Baragovi deželi. Bil je imenovan za vicepostulatorja za Kanado pri Baragovem postopku za beatifikacijo. S sodelavci je pripravil enourni film o Frideriku Baragi z naslovom Sledovi. Na pobudo pisatelja Alojza Rebule je leta 1979 izdal kroniko svojega življenja z naslovom Na brzicah življenja. Pestro je tudi njegovo fotografsko delovanje. Z leti si je ustvaril zbirko več kot 10.000 diapozitivov z raznih krajev sveta. S temi diapozitivi pogosto predava pod najrazličnejšimi naslovi v Torontu in drugod. Tudi v Škocjanu smo imeli priložnost videti njegove fotografije, letos pod naslovom Slovenci v Koloradu in Kanadi.
Ob koncu maše se je najprej gospodu biseromašniku zahvalil dr. Edo Škulj, med ostalim z besedami: Lokacija: