Preskoči na vsebino


 

Podružnica sv. Jakoba na Malem Osolniku

 

Kot četrto škocjansko podružnico jo leta 1689 Valvasor predstavi takole: »Cer­kev sv. Ja­ko­ba na Malem Osolniku, v kateri sto­ji­jo naslednji štirje oltarji: sv. Jako­ba, sv. Ma­rije, sv. Nikolaja in sv. Marjete.«

Na portalu je letnica 1760, ki bi nakazovala, da je bila takrat cerkev obnovljena.

 

 

Podružnica Marije vnebovzete na Železnici

 

Janez Vajkard Valvasor v Slavi Železnico takole opiše:

»Gradič in sedež plemiča Železnica na srednjem Kranjskem ima do Ljubljane tri milje poti, do Turjaškega gradu pa samo pol ure. Leži na prijetnem kraju zelo bli­zu župnijske cerkve sv. Kan­ci­ja­na na vzpetini; na desni strani ima lep gozd. Takoj pri njem stoji tudi cerkev Naše Ljube Gospe.

K njemu pripadajoče njive ali obdelana polja sicer niso na ravnini, kajti tam blizu ni nobenega ravnega prostora, kljub temu kosci ali žanjci ne ostanejo praznih rok, saj se vsejano seme kar hvaležno pomnoži. Vrh vsega raste tam veliko sadja.

Ime Eysenhof je tako nastalo iz kranjskega imena Železnica, kar v nemščini to­li­ko pomeni kot železo, železno rudo. Ker so v okolnih krajih našli železo, so zato ta kraj imenovali Železnica in pred časom železo, ki so ga v okolici nabrali, peljali v fužine in topilnice.

Pred časom je dvor pripadal gospodom Peltzhofern, preko poroke pa je prišel v last gospodov Spitzig. Od njega je gospod Wolf Engelbrecht, grof turjaški, z od­ku­pom pridobil zase in ga vključil gospodstvu Turjak, kjer imajo zdaj upraviteljstvo.

Zdaj torej pripada gospodstvu Turjak in ima omenjenega gospoda Wolfa Engel­brechta, grofa turjaškega, deželnega maršala na Kranjskem, za gospodarja.«

 

Nekdanja podružnica sv. Jerneja na Rašici

 

Podružnica sv. Jerneja na Rašici je do 1. januarja 1907 spadala pod škocjansko fa­ro. Zato je bil Primož Trubar, rojen 8. junija na Rašici, krščen 9. junija 1508 v Škoc­janu. Tu­di Valvasor jo našteva med škocjanske podružnice: »Cerkev sv. Jer­ne­­ja na Raši­ci, ki ima tri oltarje: sv. Jernej, sv. Valentin in sv. Mari­ja Magdalena.« Val­vasor opi­­suje sedanjo cerkev, ki je bila zgra­jena v začetku 17. stolet­ja. Prejšnja cerkev je namreč zgorela. Na glavnem portalu je vklesana letnica 1765, ko je bila verjetno cer­kev obnovljena. Cerkev ima tudi danes tri oltarje, ki so posvečeni še vedno istim svetnikom kot v Valvasorjevem času.