ŠKOCJAN PRI TURJAKU - ŽUPNIJSKA CERKEV SV. KANCIJANA (LJ)

V popisu župnij je Ja­nez V. Valvasor v knjigi Slava Vojvodine Kranjske o škoc­jan­ski cerkvi njej zapisal: »Župnija sv. Kancijana pri Turjaku je na ozemlju Oglej­skega patriarhata in sodi h grofov­stvu Turjak; turjaški grof ima pravico patro­na­ta. To pravico cerkvene podelitve ali umestitve imajo grofje že od pradavnega časa iz neke darilne listine patriarha Gregorja, ki je leta 1260 gospodu Herbardu Tur­ja­ške­mu podelil vse pra­vice hkrati z vso oblastjo nad župnijo sv. Kancijana pri Turjaku. Leta 1280 je bil tukaj župnik gospod Baltazar Turjaški.«

Prav gotovo je ob ustanovitvi župnije leta 1260 na sedanjem mestu stala cerkev. Zelo verjetno je bila na tem mestu cerkev kot podružnica pražupnije Cerknica. Gle­de na obdobje ustanovitve župnije lahko trdimo, da je bilo zi­da­na v romanskem slo­gu. Leta 1487 so bili v cerkvi posvečeni trije oltarji. Ivan Komelj trdi, da je iz tega ob­dobja gotska absida, ki je v sedanji cerkvi kot stranska ladja. Jasno spoznav­na je os­merokotna apsida, rebra na stropu, sklep­nik s turjaškim turom, got­sko okno pa je bi­lo vzidano na sredi sedanje abside za glavnim oltarjem. Izhajajoč iz oblike ap­­side, si lahko pred­stav­lja­mo kakšna je bila gotska cerkev. Bila je zelo majhna, jas­no pa je, da je bila usmerjena bolj proti vzhodu, kar je bilo takrat kar strogo pra­vilo. V tej cer­kvi je bil krščen Primož Trubar. Iz arhivskega gradiva Goriške nad­ško­­fije je razvidno, da je škof Karel Mihael Attems 9. septembra 1753 v Škocjanu posvetil novo cerkev. Brez obotavljanja lahko sklepamo, da je bila ta­­krat zgrajena nova cerkev, sicer ne bi potrebovala posvetitve, in to v ba­roč­­nem slo­gu, kot je narekoval slog časa. Od te cerkve je ostala apsida in obe stranski kapeli, saj je Janez Jereb leta 1907 v bistvu le podaljšal glavno lad­jo. Gotovo je ob tej pre­zi­davi doživela kakšno spremembo, bistveno pa ne.

Veliki oltar je naročil župnik Čebašek, izdelal pa ga je kipar Götzel leta 1874. Prejšnjega je podaril osolniški podružnici. Iz napisa na hrbtu oltarja je raz­vidno, da ja stari oltar naredil mojster Jože Kušlan s pomočnikom Luko Ur­ba­som iz Cerknice leta 1833. Leta 1874 sta ga Janez Šuštar in Ja­nez Žni­daršič popravila in prestavila v cerkev sv. Jakoba na Mali Osolnik. Za ve­li­kim oltarjem  je napis, ki pove, da je župnik Če­ba­šek sam plačal novi oltar.

V cerkvi sta bili dve kripti. Ena je bila sredi cerkve, nekako dva metra od ob­ha­jil­ne mize. V kapeli na levi strani je bila druga kripta, v kateri so do leta 1800 po­ko­pavali nekatere turjaške grofe oziroma njihove sorodnike.[1]